23 Dec
23Dec

Že ničkolikokrat smo slišali, da je koža naš največji organ. Poleg zlate medalje za velikost pa ima koža tudi celo vrsto izredno pomembnih nalog – ščiti nas pred zunanjimi dejavniki, sodeluje pri uravnavanju temperature, varuje nas pred vdorom virusov in bakterij ter ima funkcijo bariere, ki preprečuje izhlapevanje vode.

Za ženske koža ne predstavlja enega izmed fiziološko gledano najpomembnejših organov, temveč vir samozavesti in dobrega počutja. Priznajmo si – če je naša koža lepa, zdrava in sijoča ter brez gubic, se počutimo bolje v svoji koži. Če to ne bi držalo, kozmetična podjetja ne bi služila milijard na naš račun.

Ker pa čarobne paličice za perfektno kožo žal ni, je v prvi vrsti potrebno razumeti dejavnike, ki nanjo vplivajo oz. določajo njeno stanje. Le-te lahko v grobem razdelimo v dve skupini:

  • notranji (endogeni) dejavniki
  • zunanji (eksogeni) dejavniki


Na notranje dejavnike težko vplivamo, saj vključujejo genetiko, delovanje hormonov in nekatere bolezni, kot je na primer diabetes. Zunanji dejavniki pa so na srečo tisti, na katere imamo vpliv, in to so:

  • nezadosten vnos vitaminov in mineralov 
  • nepravilna nega kože
  • pomanjkanje spanca
  • prekomerno sončenje
  • onesnažen zrak
  • kajenje
  • stres

Vsi zgoraj našteti dejavniki igrajo pomembno vlogo v procesu prezgodnjega staranja kože. Se bom pa glede na naraščajoč trend prehranskih dopolnil tokrat osredotočila na prvega v vrsti – nezadosten vnos vitaminov in mineralov. V treh člankih bom naredila pregled nad 7 vitamini in minerali, ki (po EFSI) dejansko prispevajo k ohranjanju zdrave in lepe kože.

»Ustavi konje«. Kaj zaboga je EFSA? 

EFSA (Evropska agencija za varno hrano) je odgovorna za ocenjevanje znanstvenih dokazov, ki so podlaga za dovoljene zdravstvene trditve. To pomeni, da morajo za vsako trditvijo določenega vitamina ali minerala, kot je na primer: »Cink ima vlogo pri delovanju imunskega sistema«, stati dokazi oz. preverjena dejstva.1

Vitamini in minerali, o katerih bomo govorili, so torej tisti, za katere lahko glede na EFSA odobrene zdravstvene trditve rečemo, da – citiram: »Prispevajo k ohranjanju zdrave kože.« 

Da bodo članki razumljivi vsem, bi na hitro omenila še kratico RDA oz. po slovensko: priporočen dnevni vnos. To je tista dnevna raven vnosa (v našem primeru vitaminov in mineralov), ki zadostuje potrebam po hranilih skoraj vseh (97 - 98%) zdravih ljudi.2 

Pa začnimo!


1. Eden in edini: vitamin C 

RDA: 75 mg

Je vitamin, ki ga naše telo ne more samo proizvesti, zato ga je nujno dodajati tudi v obliki prehranskega dopolnila. Brez vitamina C bi naše telo postopoma razpadlo - izpadli bi nam zobje, ustavila bi se proizvodnja kolagena, naše rane bi se nehale celiti, zaradi propada živčnega sistema v možganih bi pričeli halucinirati, na koncu pa bi umrli zaradi okužbe ali izkrvaveli. Groteskno povedano, ampak resnično. Opisani simptomi so namreč znaki skorbuta – bolezni, ki nastane zaradi pomanjkanja vitamina C. Zaradi skorbuta je v 18. stoletju umrlo več mornarjev kot vojakov v ameriški državljanski vojni.3

Namenoma sem rekla, da je vitamin C potrebno dodajati v obliki prehranskega dopolnila, ne samo s hrano. Zakaj?

S sadjem in zelenjavo je po mojem mnenju nemogoče dobiti doze, ki dejansko pozitivno vplivajo na naše zdravje – razen če vam uspe pojesti 20 organsko pridelanih kivijev na dan (meni ne). Hrana 21. stoletja preprosto ni enaka tisti, ki so jo jedli naši pradedki in prababice (ki so dočakali 90 let brez enega samega prehranskega dopolnila). Zavedati se moramo, da mi živimo v veliko bolj onesnaženem, stresnem ter toksičnem okolju, zato so tudi naše potrebe po hranilih večje. Poleg tega je današnja industrijsko pripravljena hrana osiromašena, predvsem vitaminov in mineralov.

Kot sem napisala malo višje, je priporočen dnevni vnos vitamina C 75 mg na dan. Z vsem dolžnim spoštovanjem RDA smernicam – količina 75 mg je (karikiram) komaj zadostna za to, da ne dobite skorbuta in obdržite vse svoje zobe v ustih. Ne bo pa prav dosti pripomogla k izboljšanju imunskega sistema, povečani produkciji kolagena in zaščiti pred oksidativnim stresom. Sama jemljem 1000 mg vitamina C že leta – tudi jaz sem včasih mislila, da lahko tako »visoka« doza obremenjuje ledvice, vendar so mi priznani zdravniki te strahove ovrgli, tako da ostajam na svojih 1000 mg dnevno (pa še bi ga lahko dodala, če smo čisto iskreni). Da povzamem: od prekoračitve RDA odmerka vitamina C vas ne bo pobralo. Glavna stranska učinka bosta samo boljša odpornost in lepša koža!

Nadaljujemo kmalu, S.



1. Health claims – Food Safety. Dostopno na: https://ec.europa.eu/food/safety/labelling_nutrition/claims/health_claims_en
2. Recommended Dietary Allowance. Dostopno na: https://www.sciencedirect.com/topics/food-science/recommended-dietary-allowance
3. A Nightmare Disease Haunted Ships During Age of Discovery. Dostopno na: https://www.nationalgeographic.com/news/2017/01/scurvy-disease-discovery-jonathan-lamb/