In tako se je vse začelo ...

Odkar sem bila majhna punčka, me je kozmetika kot magnet vlekla k sebi. Medtem, ko so se sovrstnice igrale z barbikami, sem jaz svoji mami iz omare jemala kreme in škatlice ter se igrala salon, v katerem sem svoje izredno potrpežljive 'stranke' (berite: plišaste igrače) vestno negovala z vsemi možnimi preparati.

S samimi kozmetičnimi sestavinami sem se začela podrobno ukvarjati pri 13 letih, ko je moja koža malce podivjala od hormonov in se prelevila iz popolne, porcelanaste polti v neko čudo, ki se je besno upiralo vsem izdelkom. V tistem obdobju sem v strahu pred čemerkoli novim nekaj časa uporabljala samo vodo in po parih mesecih ugotovila, da sem si poleg mozoljčkov za nameček pridelala še popolnoma izsušeno povrhnjico. Po tem dognanju sem stopila v akcijo in si poskušala najti izdelke, ki bi mi odgovarjali. Svojo kožo sem tako spoznavala LETA – kaj ji paše, kaj ji ne paše, katere sestavine ji odgovarjajo in katere ne -  in še zdaj nisem 100% zadovoljna z njenim izgledom. Se je pa njeno stanje sčasoma definitivno izboljšalo, za kar se lahko zahvalim tudi vsem izkušnjam in odkritjem, do katerih sem prišla. 

Pa da ne odtavam stran od bistva tega zapisa – kaj meni pomeni kozmetika? Odgovor je izredno preprost – ogromno. Malo stvari je bolj zadovoljujočih kot odstranjevanje makeupa ob koncu napornega dneva in nanos najljubšega seruma in kreme. Če pa so izdelki poleg svoje učinkovitosti še zapakirani v lepi embalaži (po možnosti je le-ta v obliki pumpice ali kapalke), sem pa ekstra srečna. 

Seveda pa je cela poanta v tem, da mi kozmetika pomaga pri (boljšem) izgledu kože in posledično tudi pri boljšem počutju. Nikoli nisem razumela žensk, ki so pripravljene odšteti celo plačo za nove čevlje ali torbico, komplicirajo pa pri kremi, katere cena presega 10€ in si obraz raje umivajo z navadnim milom za roke in skoraj vrelo vodo (pri čemer se seveda čudijo, zakaj njihova koža izgleda tako klavrno).

Da ne bom dolgovezila - za kožo je pač treba skrbeti. Kot je rekla angleška skincare gurujka Caroline Hirons: Imaš samo en obraz – pazi, kaj delaš z njim.

S.