5 največjih laži kozmetične industrije
Kot sem že večkrat omenila (in kar je tudi razlog za ustanovitev tega bloga), sem velika oboževalka kozmetike – brez svojih ljubih izdelkov ne grem nikamor.
Pred kratkim sem sicer imela preblisk, da so vsi kozmetični produkti samo marketinški nateg in da je naša koža sposobna poskrbeti sama zase - če so bile lahko ženske v kameni dobi brez vse te »navlake«, smo lahko tudi me. Šla sem tako daleč, da sem 1 mesec namenoma umivala obraz samo z vodo in (s težkim srcem) vse svoje izdelke pospravila v omaro.
Kakšen je bil rezultat tega prebliska? Koža, ki še v življenju ni izgledala tako slabo - popolnoma izsušena, zategnjena in na otip hrapava kot sirkova krtača, da o novonastalih nasadih ogrcev raje ne bi govorila. Tezo, da moja koža ne rabi vseh teh kozmetičnih produktov, sem torej ovrgla.
Čeprav so nekateri kozmetični izdelki 1A in res poskrbijo za lepšo in bolj mladostno kožo, so proizvajalci, ki stojijo za temi izdelki, zgodba zase – s tem ciljam na njihove marketinške claime oz. bolje povedano: obljube, s katerimi (po domače povedano) nategujejo naivne potrošnike.
Danes bomo govorili o 5-ih lažeh, ki se jih kozmetična industrija z namenom ustvarjanja profita največkrat poslužuje.
1. Zavira staranje kože
Famozni stavek strmo naraščajoče anti-ageing kategorije. Sestavine, ki dokazano upočasnijo proces staranja kože, so: UV filtri, retinoidi, AHA in BHA kisline, vitamin C ter niacinamid (ali pa morda še kakšna, ki mi je ušla iz glave). Če izdelek teh sestavin ne vsebuje, ne more zavirati staranja kože - še najmanj pa v roku dveh tednov, kot obljubljajo nekateri proizvajalci.
2. Odpira oz. zapira pore
Ko slišim stavke, kot so »Po čiščenju obraza uporabite tonik, s katerim boste zaprli pore«, mi lahko oči od zavijanja padejo iz jamic.
Prvič: pore niso neka okna, ki se magično odpirajo in zapirajo. Kljub temu, da nas nervirajo, igrajo pomembno vlogo pri zdravju naše kože – omogočajo prihod sebuma iz lojnic na površino kože. V kolikor bi se pore zaprle, bi bil naš obraz tak kot suha sliva.
Drugič: velikost por je v veliki meri genetsko pogojena, kar pa ne pomeni, da na njihov izgled ne moremo vplivati. Prazne pore so namreč manj vidne kot polne – v kolikor se v njih nabirajo olja in odmrle kožne celice, izgledajo na videz večje. Če torej te nečistoče redno odstranjujemo (z uporabo kislin ali retinoidov), lahko dosežemo, da bodo pore na našem obrazu manj opazne.
3. Hipoalergen
Žal ni tole nič drugega kot (dober) marketinški nateg. Proizvajalci ta izraz uporabljajo takrat, ko želijo kupcem povedati, da je v njihovem izdelku manj potencialnih (znanih) alergenov – ker pa je koža vsakega posameznika specifična, ne moremo za noben izdelek z gotovostjo trditi, da je varen in da na občutljivi koži ne bo povzročil alergijske reakcije. Za nekoga je lahko ena sestavina popolnoma neproblematična, meni pa bo na primer naredila celo štalo na obrazu. V kozmetični industriji je pač ogromno slabo definiranih standardov, in tale je definitivno eden izmed njih.
4. Nekomedogen
Po domače povedano: ne maši por. Enaka zgodba kot pri zgornjem izrazu – noben proizvajalec ne more za svoj izdelek zagotoviti, da le - ta ne povzroča nepravilnosti na koži. En primer je glicerol, vlažilec, ki ga vsebuje praktično vsak kozmetični izdelek. Glicerol ni nikjer označen kot komedogen (ima zelo nizek potencial, da maši pore), vendar meni povzroča mozolje, v kolikor ga je v izdelku količinsko veliko.
Sama nimam problema s tem, da so izdelki s sestavinami, kot je glicerol (torej tistimi, ki v res redkih primerih povzročajo mozolje), označeni kot nekomedogeni. Me pa zmoti, ko proizvajalci s tem claimom označijo izdelke, ki so polni sestavin z (znano) zelo visokim potencialom mašenja por – kot so na primer Isopropyl Palmitate, Isopropyl Myristate, Acetylated Lanolin, Myristyl Myristate in Isocetyl Stearate.
Da razjasnimo – ne pravim, da so te sestavine slabe in moramo izdelke z njimi v tej sekundi zabrisati v smeti. Prav nasprotno, nekatere od njih so pravi balzam za suho in razdraženo kožo. Prav tako je tudi verjetnost, da nam bodo zamašile pore, manjša, v kolikor so na koncu seznama sestavin (kar pomeni, da jih je v izdelku količinsko zelo malo). Obstaja pa možnost, da mešana in mastna koža ne bosta preveč navdušeni nad njimi, v kolikor bodo napisane na prvih 5 mestih.
5. Naraven
Pa smo pri zadnji tematiki, ki me od vseh najbolj iztiri. Področje naravne kozmetike ni niti zakonsko urejeno niti usklajeno med državami. Edino zagotovilo, da so izdelki res to, kar pravijo proizvajalci, so certifikati (pa še ti v realnosti niso dovolj strogo regulirani). Izdelek je torej lahko označen kot »naraven«, a je v realnosti vse prej kot to - proizvajalci veselo naštejejo le tistih nekaj lepo zvenečih rožic in ekstraktov, ostale sestavine pa (pripravno) izpustijo. Če hočete biti prepričani v to, da je tisto, kar kupujete, res naravno, preberite sestavine na deklaraciji in ne zaupajte le marketinškim stavkom na embalaži.
Saj ne rečem – nekateri proizvajalci s svojimi produkti dejansko stojijo za tem, kar govorijo. Izdelki nekaterih pa so na žalost naravni toliko kot prsi Pamele Anderson.
Do naslednjič, S.