Kozmetične sestavine za telebane: 3. del

Rabila sem 1 leto, da sem se spravila dokončati svojo trilogijo kozmetičnih sestavin za telebane – moram priznati, da mi je bilo v 2020 kar težko najti neke vrelce pisateljskega navdiha in kreativnosti, sploh glede na celotno situacijo (in kar naporen tempo v službi). Tole objavo lahko zato poimenujem kar »zakasneli božični čudež« in si čestitam, da sem jo sploh sproducirala! 

Tokrat se bomo posvetili sestavinam pri koncu seznama kozmetičnega izdelka – začeli bomo s tisto, ki jo vsi poznate in končali z eno izmed tistih, ki je nekateri (moj mož) ne znajo niti pravilno izgovoriti.   

INCI: Aqua (Water), Polysorbate 20, PEG-40 Hydrogenated Castor Oil, Phenoxyethanol, Sodium Hyaluronate, Aloe Barbadensis Leaf Extract, Glycerin, Sorbitol, Lecithin, Thioctic Acid, Caprylic/Capric Triglyceride, Ubiquinone, Ethoxydiglycol, Parfum (Fragrance), Disodium EDTA, Caprylyl Glycol, Propylene Glycol, Xanthan gum, Glyceryl caprylate  

• Parfum (Fragrance): mislim, da je vsem jasno, da se dišave v kozmetičnih izdelkih uporabljajo z namenom izboljšanja vonja formulacij. Raziskave potrošnikov kažejo, da je dišava eden ključnih dejavnikov, ko pride do nakupa izdelkov - naš vonj je namreč tesno povezan s centrom v možganih, kjer so shranjeni priklici spomina in čustev. Kot smo se že naučili, mora imeti vsak izdelek seznam individualno navedenih sestavin – kar pa ne velja za dišave. Dišave so izjema in so lahko navedene le kot ena sama sestavina pod imenom »parfum (fragrance)«. Vonji, ki jih imamo kupci radi, so namreč kompleksna mešanica številnih komponent, zato proizvajalci dišav menijo, da je natančna sestava njihovih kreacij poslovna skrivnost (kar priznava tudi FDA). Iz tega razloga so tudi v EU parfumske mešanice skupno označene kot "parfum", razen 26 priznanih dišavnih alergenov, ki jih je treba poimensko navesti, če so prisotni v formulaciji.¹ Da povzamem: kupci po domače povedano nimamo pojma, kaj zaboga je v izdelke nametano pod imenom »parfum«.
  
  

• Disodium EDTA: sestavina, ki se jo v kozmetiki največkrat uporablja kot kelator. Kelatorji so v bistvu lovilci kovinskih ionov – tem ionom se pri sestavi izdelka težko izognemo, povzročajo pa tako oksidacijo občutljivih sestavin v izdelkih (npr. olj, aktivnih učinkovin) kot tudi negativno vplivajo na stabilnost izdelka in razmnoževanje mikroorganizmov. Kovinskih ionov ne moremo kar odstraniti iz izdelkov, lahko pa jih onesposobimo (da preprečimo njihov slab vpliv na ostale sestavine) – za to imamo torej kelatorje.
  
  
• Caprylyl Glycol: ima vlogo tako vlažilca kot tudi stabilizatorja, vpliva na zaviranje rasti mikroorganizmov v izdelkih in podpira delovanje ostalih konzervansov. To je to.
  
  
• Propylene Glycol: propilen glikol je ena izmed tistih sestavin, ki jih naravna kozmetika vred s PEG-i, mineralnim oljem in parabeni demonizira že leta. Če v Google vtipkate propilen glikol, bodo vaši rezultati hitro preplavljeni z rdečimi zastavicami, kot so »rakotvorno« in »toksično« - ne ravno tisto, kar želite prebrati o sestavini, ki jo najbrž imate vsaj v enem izdelku za nego kože. Po drugi strani pa je internet neka ogromna brezpravna dežela, polna napačnih informacij in nasprotujočih si mnenj. Jaz bi se zato raje osredotočila na dejstva - propilen glikol je tekočina brez barve in vonja. V izdelkih se uporablja kot vlažilec (veže vodo) in kot topilo, hkrati pa lahko deluje kot ojačevalec penetracije – v tem vidim problem. Nekatere kozmetične sestavine veljajo za varne ravno zato, ker ne morejo prodreti skozi kožo. Če propilen glikol poveča penetracijo takšnih sestavin, potem v formulaciji ne bi smel biti skupaj z njimi.² Kar se tiče mene, mi propilen glikol (vsaj na videz) ne dela nikakršnih problemov, tudi če je na vrhu seznama sestavin. Lahko pa povzroči alergijsko reakcijo pri tistih z bolj netolerantno kožo – če spadate v ta klub, bi na vašem mestu naredila patch test, preden bi kremo s propilen glikolom na debelo namazala po celem obrazu.
  
  
• Xanthan Gum: oz. po slovensko ksantanski gumi. Po kemizmu je polisaharid, pridobljen iz fermentacije ogljikovih hidratov, uporablja pa se kot zgoščevalec ali stabilizator. Ksantanski gumi ima eno lastnost, ki mene (ki nimam res suhe kože) moti: daje občutek, kot da se koža poti. Ravno zaradi njegove kemijske strukture ne prodre v kožo, temveč ostane na njeni površini kot tanka plast. V primeru, da ga je količinsko veliko v izdelku, imamo zato lahko občutek stalnega potenja oz. mastenja kože.
  
  

• Glyceryl caprylate: kemijsko nastane iz glicerola in kaprilne kisline - to kislino naravno najdemo v kokosovem olju in olju palmovih jedrc. Lahko igra vlogo ko-emulgatorja (za stabiliziranje emulzij), vlažilca in konzervansa.
  
  

Evo, pa smo končali. Zdaj si pa zaslužim eno dobro kavo.


Do naslednjič, S.

^{1. Fragrance – Cosmetics Info. Dostopno na: https://cosmeticsinfo.org/ingredient/fragrance}

^{2. Safety Assessment of Propylene Glycol, Tripropylene Glycol, and PPGs as Used in Cosmetics. Dostopno na: https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/1091581812461381?url_ver=Z39.88-2003&rfr_id=ori%3Arid%3Acrossref.org&rfr_dat=cr_pub++0pubmed&}