KREME Z UV ZAŠČITO: JE NAŠE ZAUPANJE VANJE UPRAVIČENO?
Nisem ena izmed teoretikov zarot in z naravno kozmetiko obsedenih žensk, ki si svoj obraz v strahu pred vsemi »toksičnimi kemikalijami« umiva le z vodo – kreme, ki jih uporabljam (in ki moji koži ustrezajo), so vse prej kot naravne. Nisem pristaš gonje proti parabenom, silikonom in podobnim sestavinam – redkokatera me zmoti do te mere, da sem glede nje skeptična.
Dejstvo je namreč, da živimo v vse prej kot neoporečnem svetu, kjer je zaradi našega (modernega) življenjskega sloga verjetnost za pojavnost raznih bolezni velika. Cele dneve visimo na socialnih omrežjih in buljimo v razne ekrane, pa kljub podatkom o potencialno škodljivih posledicah sevanja teh naprav še vedno nismo vrgli v smeti in se jih panično ne izogibamo. Jemo hrano, ki je prišla bog ve od kod, dihamo zrak, ki vsebuje za naše zdravje škodljive snovi, večkrat nagnemo kakšen kozarček preveč (še posebej Slovenci) in se stalno stresiramo – kljub temu, da s tem tvegamo nastanek psihosomatskih bolezni (kot so rak, srčno-žilne bolezni in diabetes).
Moja poanta je, da smo konstantno izpostavljeni ogromno dejavnikom, ki uničujejo naše zdravje in potencialno povzročajo raka – ne samo kožnega, še kako bolj agresivno obliko. Ali smo se zaradi strahu pred temi dejavniki zaprli v neprodušno komoro in izolirali od sveta? Ne.
Zakaj so torej sonce in UV žarki zgodba zase – zgodba, s katero se zganja panika in ljudi tako goreče posiljuje z uporabo SPF krem? Zgodba, kjer se ljudem v primeru neredne uporabe teh produktov vzbuja slabo vest? Zgodba, kjer sonce igra vlogo našega najhujšega sovražnika?
Pa začnimo najprej s prvim razlogom, zakaj se priporoča vsakodnevna uporaba kreme z UV zaščito.
Vsi že leta poslušamo propagando o tem, da so SPF kreme varna in učinkovita zaščita pred škodljivimi efekti UV žarkov, ki povzročajo kožnega raka – ta povezava je prav zakoreninjena v kolektivni zavesti naše družbe. Ampak, ali je to dejansko znanstveno dejstvo? Trdnih dokazov, ki bi podprli to tezo, nimamo – tak je zaključek avtorjev dveh metaanaliz (analiz, ki zajemajo več posameznih, neodvisnih študij) iz leta 2018 in 20191,2. Le-ti kljub novejšim študijam in velikemu številu preiskovancev ne morejo zatrditi, da uporaba SPF krem preprečuje nastanek kožnega raka.
Čeprav so metaanalize znane kot kraljice analiz, ki dajejo bolj zanesljive rezultate, so lahko nagnjene k pristranskosti. Tega seveda nisem želela zanemariti, zato sem poiskala tudi študije, ki nakazujejo, da produkti z UV zaščito znižajo pojavnost tako melanoma kot tudi skvamoznoceličnega karcinoma (dveh vrst kožnega raka) pri ljudeh3,4,5. Prišla sem do ugotovitve, da so bile vse te dolgoletno citirane študije, ki govorijo v prid sončnim kremam, narejene na prebivalcih istega mesta: Nambourja. Nambour se nahaja v Avstraliji na 26 stopinjah južne zemljepisne širine, kjer je večino leta povprečen UV indeks zelo visok - teh rezultatov zato ne moremo kar ekstrapolirati na splošno populacijo.
Nadaljujmo.
Da lahko zagotovimo objektivnost klinične študije, mora biti le-ta randomizirana, dvojno slepa in kontrolirana s placebom. Samo ena od študij, v kateri so preiskovali učinkovitost sončnih krem pri preprečevanju pojavnosti melanoma (najbolj nevarne vrste, ki je odgovorna za več kot 70% smrti zaradi kožnega raka), je bila izvedena na tak način - in še ta ni pokazala statistično pomembne povezave. Prav tako se moramo v primeru, ko študije financirajo kozmetična podjetja (proizvajalci teh produktov), kritično vprašati o njihovi verodostojnosti in kredibilnosti.
Zdaj boste rekli »Seveda bomo vsako jutro nanesli kremo s faktorjem, če obstaja verjetnost, da nas ščiti pred kožnim rakom? Bolje preventiva, kot kurativa, kajne?«
Ni čisto tako.
Vsi vemo, da SPF kreme vsebujejo UV filtre, ki nas ščitijo pred UVA in UVB žarki – o njihovi varnosti in toksičnosti poteka razprava že leta. FDA je januarja 2020 objavila klinično študijo o absorpciji kemičnih UV filtrov - narejeno na ljudeh. Vseh 6 preizkušenih filtrov (Avobenzone, Oxybenzone, Octocrylene, Homosalate, Octisalate in Octinoxate), uporabljenih v štirih različnih formulacijah za zaščito pred soncem, se je sistemsko absorbiralo in je v plazmi imelo koncentracijo, ki je presegla prag FDA za morebitno opustitev dodatnih varnostnih študij6. FDA prej naštetih UV filtrov torej ne more označiti kot varne in ponovno naproša proizvajalce SPF krem za več informacij7,8. To je seveda odgovorno in smiselno glede na porast uporabe in kronično izpostavljenost tem izdelkom.
Res je, da so v tej študiji izdelke z zaščitnim faktorjem nanesli po večji površini kože (ne samo po obrazu) – so se pa vsi uporabljeni UV filtri sistemsko absorbirali že po enkratni dermalni aplikaciji pri nanosu 2 mg/cm² kože. Po mojem mnenju takih informacij kljub dejstvu, da se večina ljudi v realnosti ne drži priporočenega nanosa, ne moremo kar zanemariti – še posebej zato, ker dovolj podatkov o posledicah dolgoročne, vsakodnevne uporabe teh kemikalij (ki dosežejo naš krvni obtok) nimamo.
Da smo si na jasnem: moj argument ni proti kremam z zaščitnim faktorjem. Zavedam se škodljivih efektov, ki jih povzročajo UV žarki in le-teh ne negiram. Si pa kot potrošnik želim več verodostojnih informacij o posledicah konstantne uporabe izdelkov s kemičnimi UV filtri.
Seveda ne smemo pozabiti na to, da imamo poleg kemičnih filtrov tudi mineralne, kot sta titanov dioksid in cinkov oksid. Le-ti so bolj varna, a manj elegantna alternativa, saj velikokrat puščajo bele sledi na koži – prihajajo pa na trg vse bolj dovršene formulacije z lažjimi teksturami.
Dotaknimo se še drugega (in po mojem mnenju glavnega) razloga, zakaj je priljubljenost SPF krem v zadnjih letih eksponentno zrasla - staranja kože.
Glede na študije stoji za procesom prezgodnjega staranja kože več dejavnikov, kot so kajenje, nezdrava prehrana, onesnažen zrak, nepravilna nega. Glavni razlog, ki povzroča kar 80 % vidnih znakov staranja, pa so UV žarki9. Slednji vplivajo na pospešeno razgradnjo kolagena in elastina ter pojavnost hiperpigmentacij in kožnih nepravilnosti.
Ali lahko proces prezgodnjega staranja z redno uporabo SPF kreme upočasnimo? Ja. Se lahko vsem dejavnikom, ki povzročajo staranje kože, izognemo? Ne. Na naših obrazih se bo slej ko prej poznalo, da štejemo nekaj desetletij - nekaterim prej, drugim kasneje.
Da zaključim: kreme z UV zaščito lahko prispevajo k bolj zdravi in mladostni koži. Ko pride do varnosti kemičnih UV filtrov, pa roke v ogenj zanje (zaenkrat) še ne bom dala.
Nadaljujemo kmalu, S.
1. Use of sunscreen and risk of melanoma and non-melanoma skin cancer: a systematic review and meta-analysis. Dostopno na: https://www.researchgate.net/publication/324261018_Use_of_sunscreen_and_risk_of_melanoma_and_non-melanoma_skin_cancer_a_systematic_review_and_meta-analysis
2. Challenges in assessing the sunscreen‐melanoma association. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6451658/
3. Reduced Melanoma After Regular Sunscreen Use: Randomized Trial Follow-Up. Dostopno na: https://ascopubs.org/doi/10.1200/JCO.2010.28.7078?url_ver=Z39.88-2003&rfr_id=ori:rid:crossref.org&rfr_dat=cr_pub%20%200pubmed
4. Daily sunscreen application and betacarotene supplementation in prevention of basal-cell and squamous-cell carcinomas of the skin: a randomised controlled trial. Dostopno na: https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(98)12168-2/fulltext
5. Prolonged Prevention of Squamous Cell Carcinoma of the Skin by Regular Sunscreen Use. Dostopno na: https://cebp.aacrjournals.org/content/15/12/2546.long
6. Effect of Sunscreen Application on Plasma Concentration of Sunscreen Active Ingredients: A Randomized Clinical Trial. Dostopno na: https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2759002
7. Shedding More Light on Sunscreen Absorption. Dostopno na: https://www.fda.gov/news-events/fda-voices/shedding-more-light-sunscreen-absorption
8. FDA Sunscreen Report Raises Concern Over Chemicals. Dostopno na: https://www.webmd.com/skin-problems-and-treatments/news/20200121/fda-skin-absorbs-dangerous-sunscreen-chemicals
9. Ultraviolet radiation, Aging and Skin: Prevention of Damage by Topical cAMP Manipulation. Dostopno na: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC4344124/