Kozmetične sestavine za telebane: 1. del

Da vam povem kar vnaprej – tole danes ne bo znanstvena razprava. Člankov in blogov o podrobnih opisih kozmetičnih sestavin je na internetu malo morje. Lahko bi napisala milijon zapisov o tem, katere so skupine sestavin, ki so v posameznih izdelkih, kakšne površinsko aktivne snovi poznamo in kako jih glede na naravo polarne glave delimo na neionske, kationske, amorfne in anionske, kakšne vrste konzervansov so na trgu, koliko različnih polimerov je v kozmetiki in kakšna je njihova vloga, da o aktivnih učinkovinah, vlažilcih, emolientih, zgoščevalih, stabilizatorjih, kelatorjih, tvorilcih filma, dišavah, barvilih in pufrih sploh ne govorim.

Poanta je, da se v ne vem kakšne detajle ne mislim spuščati, ker bo ta blog na koncu bralo 5 čudakov (vred z mano) in bom postala kot Mel Gibson s svojim časopisom v filmu Teorija zarote. Sama kemija, ki je v ozadju vseh teh izdelkov, je namreč izredno obsežna in zahtevna za razlago - in verjamem, da večini ljudi dol visi za to, da je sestavina Disodium EDTA v bistvu di-natrijeva sol etilendiamintetraocetne kisline.

Tale zapis bo zato razdeljen na tri dele in narejen na praktičnem primeru – torej kratki opisi posameznih sestavin in njihova vloga v izdelku, ki sem ga naključno izbrala. Upam, da si boste na tak način lažje predstavljali, kaj za božjo voljo sploh počnejo notri vsa ta imena, od izgovorjave katerih se nam skoraj zlomi jezik.

Še v vednost, kaj pomeni beseda INCI, ki je napisana pred vsakim seznamom sestavin; to je kratica za mednarodno nomenklaturo kozmetičnih sestavin (International Nomenclature of Cosmetic Ingredients), ki zagotavlja, da za vsako sestavino povsod uporabljamo enako ime.

INCI: Aqua (Water), Polysorbate 20, PEG-40 Hydrogenated Castor Oil, Phenoxyethanol, Sodium Hyaluronate, Aloe Barbadensis Leaf Extract, Glycerin, Sorbitol, Lecithin, Thioctic Acid, Caprylic/Capric Triglyceride, Ubiquinone, Ethoxydiglycol, Parfum (Fragrance), Disodium EDTA, Caprylyl Glycol, Propylene Glycol, Xanthan gum, Glyceryl caprylate

Danes bom opisala prve 3 sestavine (tehnično 4, ampak Aqua ne potrebuje svoje doktorske disertacije):

• Aqua (Water): mislim, da je precej jasno, da je to voda.
  
  
• Polysorbate 20: je solubilizator. Kaj zdaj to pomeni? Že v osnovni šoli smo se (vsaj upam da) naučili, da se voda in olje nerada mešata – nič drugače ni v kozmetičnih izdelkih. V tem primeru je torej Polysorbate 20 solubilizator oz. povedano po domače sestavina, ki omogoča združitev snovi, ki so med sabo netopne (vodno in oljno fazo v izdelku). Uporabljen je v kombinaciji s svojim spodaj opisanim kolegom, katerega dolgo ime se začne s PEG, s katerim poskrbita za to, da je ta izdelek sploh stabilen in izgleda očem prijazno. Potencialni problem: v naravni kozmetiki sta oba prepovedana, saj za svoj nastanek potrebujeta neko ne preveč prijazno kemikalijo, v končnem izdelku pa lahko posledično ostane določena količina strupenih snovi.
  
  
• PEG-4 Hydrogenated Castor Oil: PEG-4 hidrogenirano ricinusovo olje. Enaka pesem kot zgoraj – tudi tole je solubilizator. Ena zanimivost: ricin (ki ga najdemo v semenih Ricinusa) je eden izmed najhujših strupov - rastlina Ricinus Communis, katera velja za najbolj strupeno rastlino na  svetu, pa je tista, iz katere se to olje pridobiva. Da vas ne bo kap – ricin je samo odpadek pri procesu izdelave, tako da samo olje seveda ni nič strupeno.
  
  
• Phenoxyethanol: igra vlogo konzervansa - povedano po domače: omogoča, da nimamo v našem lepem serumu zarejenih celih eskadrilj bakterij in plesni. Veliko proizvajalcev naravne kozmetike v svojih izdelkih oglašuje formule »brez fenoksietanola«, ker naj bi potencialno iritiral kožo. Najbrž ni ravno ena izmed najbolj zaželenih sestavin, je pa boljša izbira kot alternative pod imeni Methylisothiazolinone in Polyaminopropyl Biguanide. Jaz osebno nisem imela nikoli problemov z njim, je pa pri teh stvareh tako, kot pri vsemu - ljudje smo si različni. 

Nadaljujemo naslednjič, S.