Mozolji: zakaj nastanejo in kako se jih znebiti (1. del)

Čeprav se ženske zavedamo klišejskega stavka, da prava lepota prihaja od znotraj, mislim, da vse vemo, da lahko akne zelo negativno vplivajo na našo samozavest in počutje. Akne so tista trdovratna nadloga, ki se je ne moremo znebiti čez noč – vzrokov za njihov nastanek je namreč veliko, odpravljanje pa lahko traja tudi več let. 

Na tej točki bi rada poudarila, da sama hujše oblike aken nisem nikoli imela in da se zavedam, kako dolgotrajno je zdravljenje in odpravljanje le-te. S tem člankom ne želim minimalizirati problema in trditi, da se bo vaša koža čudežno popravila, če boste upoštevali spodnje nasvete. V kolikor pa imate (tako kot jaz) občasne oz. naključne izbruhe mozoljev, pa morda skupaj najdemo dežurnega krivca.    

Katere vrste aken poznamo in zakaj sploh nastanejo?  

Akne (katerim pogovorno pravimo tudi mozolji) se v literaturi večinoma delijo glede na morfološke značilnosti in pa na jakost izraženih simptomov – torej na blage, zmerne in težke. Lahko pa jih delimo tudi na preprostejši spodnji način, in sicer na: 

• Nevnete akne
• Vnete akne

Med nevnete akne sodijo odprti in zaprti komedoni, pri čemer so odprti komedoni samo strokoven izraz za vsem dobro znane (nadležne) ogrce. V kolikor je izvodilo lasnega folikla delno odprto, pride do oksidacije sebuma, kar lahko na koži vidimo kot odprt komedon oz. črn ogrc.   

Odprti komedoni so redni prebivalci moje kože, v njihovi druščini se najde tudi kak zaprt komedon. Občasno pa se mi zaradi kombinacije dejavnikov, o katerih bomo govorili v nadaljevanju in tistih dni v mesecu pojavijo tudi vnete akne (mozolji). Tukaj ne bi šla v podrobno razlago različnih vrst aken, ker je na koncu dneva za vas bolj koristno to, zakaj nastanejo in kako te nepovabljene goste odpraviti oz. zmanjšati njihovo pojavnost. 

Gremo dalje.

Najpogostejši vzrok za nastanek mozoljev je rast moških spolnih hormonov (androgenov), kar se prične dogajati že v najstniških letih. Ti hormoni vplivajo na večje delovanje žlez lojnic in na prekomerno izločanje sebuma oz. loja – ko se le-ta začne kopičiti pod kožo, s tem zamaši čepke žlez lojnic. Tam se začnejo množiti bakterije, ki povzročajo vnetje, to pa vodi v nastanek mozoljev. 

Ženske se velikokrat sprašujemo, kako lahko predstavniki nasprotnega spola za »nego obraza« uporabljajo samo vodo, pa imajo kljub temu čisto kožo. Odgovor se skriva v prej omenjenih hormonih, zaradi katerih se moškim pojav mozoljev po končani puberteti običajno umiri. 

Pri nas ženskah pa so problemi s kožo druga zgodba – zgodba, na katero imajo hormonska nihanja, kot so menstruacija, nosečnost in menopavza ogromen vpliv, kar pogosto preraste v dolgotrajno težavo.  

Vzroki za nastanek mozoljev lahko poleg hormonov ležijo tudi drugje – v genetiki ali jemanju določenih zdravil (antiepileptiki, kortikosteroidi). Čeprav je res, da na genetiko in hormone stežka vplivamo, je dejstvo, da pri številnih drugih dejavnikih, ki povzročajo mozolje, nismo nemočni. Danes bom torej opisala tiste, ki so (vsaj pri meni) največkrat zasluženi za pojav nepravilnosti na koži in upam, da bom s tem pomagala tudi kateri izmed vas!

1. Mlečni izdelki in sladkarije

Že par let poslušamo o tem, da so mlečni izdelki sovražnik lepe kože - mleko namreč vsebuje androgene, ki igrajo vlogo pri nastanku mozoljev.² Na moji koži se vsakič pozna, kdaj spijem preveč kav z mlekom ali jem preveč jogurta. Takrat se mi začnejo delati mozolji po bradi in čeljusti – kar je glede na to, da naj bi se na teh predelih pojavljale kožne nepravilnosti v primeru porušenega hormonskega ravnovesja, logično. Ti grehi se mi ne poznajo samo na koži – če sem pretiravala z mlečnimi izdelki, je moj trebuh proti večeru tak, kot da sem v 6 mesecu nosečnosti. Po drugi strani pa mi maslo, smetana in sir ne povzročajo nobenih problemov. 

Moja koža negativno odreagira tudi na sladkarije (piškote, čokolado, pecivo), če jih jem v prekomernih količinah. Sladkarije po zaužitju povzročijo povišanje krvnega sladkorja v telesu, posledično pa se proizvede več inzulina. Hiter porast inzulina je v veliki meri odgovoren za vnetne procese v telesu, ki so ključni vzrok pri nastanku aken. 

Ko pride do prehrane, ki povzroča nečisto kožo, je na tapeti vedno tudi junk food (McDonald's, hamburger, pomfri, pica). Kar se tiče mene, mi junk food ne povzroča reakcij na koži – to lahko z gotovostjo trdim, ker sem imela v preteklosti obdobja, ko mi je pasalo nekaj iz tega asortimana praktično vsak dan.

2. Določena hranila 

Nobeno presenečenje ni, da imajo naše prehranske navade velik vpliv na kožo – kot že rečeno tisočkrat, se lepota in zdravje začneta na krožniku. Ko pride do pojavnosti mozoljev, je eden izmed krivcev lahko torej tudi nizka raven določenih hranil, kot so omega-3 maščobne kisline, cink in vitamin D.   

Če omega-3 maščobnih kislin ne jemljete v prehranskem dopolnilu, obenem pa ribe (losos, skuša, postrv, sardele) niso vaš redni obrok na jedilniku, jih najverjetneje zaužijete premalo. Omega-3 maščobnih kislin naše telo ne more samo sintetizirati, zato jih je nujno vnašati s hrano. Pri tem moramo vedeti, da se uravnoteženo razmerje omega-6/omega-3 giblje od 1:1 do 4:1 in je eden najpomembnejših prehranskih dejavnikov pri preprečevanju debelosti in ohranjanju zdravja. Problem je v tem, ker je v realnosti to razmerje zaradi naše zahodnjaške diete (bogate le z omega-6 maščobnimi kislinami) naraslo vsaj na 17:1, kar vodi v številne zdravstvene probleme (srčno-žilna obolenja, rak, vnetne in avtoimunske bolezni).¹ Ker akne sodijo med kožne bolezni, kjer poteka vnetje, lahko premajhen vnos omega-3 maščobnih kislin vpliva na njihovo pojavnost. 

Na mozolje lahko vpliva tudi cink. V raziskavi, objavljeni v časopisu BioMed Research, so preučevali razmerje med koncentracijo cinka v krvi in težavnostjo aken – nizka raven tega minerala, ki igra pomembno vlogo pri ohranjanju zdrave kože in zaviranju vnetnih mediatorjev, je tako kot nizka raven vitamina D povezana z aknasto kožo.^2,3  

Čeprav sem trdna zagovornica tega, da vseh vitaminov in mineralov samo s prehrano ne moremo dobiti v zadostnih količinah, je dejstvo, da nekateri ljudje z jemanjem dodatkov pretiravajo in v svoje telo vnašajo previsoke količine določenih hranil. Le-ta lahko tako tudi sprožijo nastanek mozoljev – in to so:

• Vitamini skupine B

Doze biotina, kot so 500 mikrogramov in več (ki precej presegajo PDV vrednost), lahko poleg svojih »magičnih učinkov« na lase in nohte povzročajo tudi izbruhe mozoljev – to lahko potrdim tudi sama. Prav tako je študija, izvedena na kalifornijski univerzi leta 2015, pokazala povezavo med pojavnostjo mozoljev in jemanjem prehranskih dodatkov z vitaminom B₁₂.⁴ 

• Jod

Jod je mikrohranilo, ki podpira delovanje ščitnice in igra pomembno vlogo pri sintezi ščitničnih hormonov. Posledice prenizkega vnosa joda segajo od pojava golše do retardiranega razvoja novorojenčkov. Nekatere države, med katerimi je tudi Slovenija, zato vsebnost joda v prehrani svojih prebivalcev zvišujejo z obogatitvijo osnovnih živil, kot je npr. jedilna sol. 

Priporočen dnevni vnos joda je 150 mikrogramov – to količino lahko večina izmed nas dobi iz raznolike prehrane (jodirana sol, morska hrana, jajca, mlečni izdelki). Če vaš multivitaminski pripravek vsebuje tudi jod – kar ga večina kapsul za nosečnice oz. doječe matere - je možno, da ga uživate preveč, kar se lahko manifestira na vaši koži.⁵ Prav tako se morate v primeru kakršnihkoli težav s ščitnico pred dodajanjem joda v obliki prehranskega dopolnila posvetovati s svojim zdravnikom.  

• MSM (metil sulfonil metan)

MSM ali »mineral lepote« je tista novodobna sestavina, ki zaseda zvezdniško mesto v marketingu izdelkov za lepšo kožo in močnejše lase. Kar opisi prehranskih dopolnil z MSM-jem ne povedo, je možnost izbruha mozoljev zaradi prekomerne količine tega čudežnega minerala – še posebej, če je na seznamu sestavin naveden tudi zgoraj omenjeni biotin.   

3. Zobna pasta 

Par let nazaj se je proizvajalec moje najljubše zobne paste L' Angelica Purifying Fresh Breath odločil, da mi jo bo čez noč vrgel iz prodaje. Ker je ukinjanje dobrih izdelkov oz. »izboljšanje« njihovih obstoječih formulacij tisto, kar najbolj sovražim, sem se po začetnemu izpadu in enemu precej agresivnemu e-mailu (stežka) sprijaznila s tem, da bom hočeš nočeš mogla najti ustrezno zamenjavo. Takrat sem potem nekaj tednov uporabljala zobno pasto Ajona (ki vsebuje natrijev lavril sulfat, mentol in eterična olja – sestavine, ki mi tako v zobni pasti kot tudi v kozmetičnih izdelkih ne odgovarjajo). Ne le, da mi je ta zobna pasta v celoti izsušila notranjost ust, pridelala mi je tudi lepo zbirko mozoljev po bradi. Zobe sem si takrat namreč vedno umivala po tem, ko sem naredila večerno skincare rutino in ostanke zobne paste, ki so mi med ščetkanjem prosto po Prešernu tekli po bradi, na koncu površno sprala le z vodo. Če katera torej opaža nasad mozoljev, odkar je zamenjala zobno pasto, smo našli krivca!

Nadaljujemo v kratkem, S. 

<sub>1. An Increase in the Omega-6/Omega-3 Fatty Acid Ratio Increases the Risk for Obesity. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4808858/
2. Correlation between the Severity and Type of Acne Lesions with Serum Zinc Levels in Patients with Acne Vulgaris. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4135093/
3. The impact of active vitamin D administration on the clinical outcomes of acne vulgaris. Dostopno na: https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/09546634.2019.1708852?journalCode=ijdt20
4. Vitamin B12 modulates the transcriptome of the skin microbiota in acne pathogenesis. Dostopno na: https://stm.sciencemag.org/content/7/293/293ra103
5. Significance of diet in treated and untreated acne vulgaris. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4884775/</sub>