Sonce: naš sovražnik ali prijatelj?
Zavedam se, da čisto vsaka skincare blogerka na tem planetu na veliko promovira uporabo izdelkov z zaščitnim faktorjem, da je sonce grozno, povzroča kožnega raka in nam uničuje kožo, nas postara za 150 let in je morda tudi odgovorno za gospodarsko krizo ter svetovno lakoto. OK, dovolj sarkazma. Skratka, sonce je v zadnjih letih popolnoma demonizirano, kar gre seveda v prid (več milijard dolarjev vredni) kozmetični industriji.
Že leta skeptično poslušam izjave, kot so »Kožo je pred UV žarki treba zaščiti vedno - tudi takrat, ko smo doma!«. Seveda je bolje, da vsak izpostavljen delček kože utopimo v SPF kremi in vitamin D dodajamo v obliki prehranskih dodatkov, kot da tvegamo kožnega raka in pospešeno staranje kože, kajne?
»Zakaj si rekla, da bi mogli v primeru redne uporabe SPF kreme vitamin D dodajati?«
Vitamin D se v telesu sintetizira s pomočjo UV (natančneje: UVB) svetlobe – samo s hrano ne moremo dobiti zadostnih količin tega vitamina, zato ostaja poleg prehranskih dopolnil njegov glavni vir sonce. Najprej bi se torej lotila argumenta tistih, ki trdijo, da sončne kreme ne blokirajo sinteze vitamina D – in to je ta, da v praksi tako ali tako nihče ne nanaša priporočene količine kreme z UV zaščito. Po drugi strani pa nas te isti ljudje konstantno opozarjajo na to, da moramo nanesti dovolj sončne kreme ravno zato, da kožo dobro zaščitimo pred škodljivimi efekti UV žarkov. Če smo torej pridni in vsakodnevno nanašamo priporočeno količino sončne kreme (2 mg/cm2 kože) na vse izpostavljene dele telesa (kar so v Sloveniji večino leta roke in obraz) in pri tem upoštevamo dejstvo, da je pri SPF 50 zaščita pred UVB žarki 98%, to pomeni, da je možnost sinteze vitamina D s strani sonca v tem primeru izredno majhna, kajne? Čeprav je po novejših študijah malo dokazov, da sončne kreme v praksi blokirajo sintezo vitamina D, ni bila nobena od teh študij narejena na kremah z zelo visoko UV zaščito – tistih, ki se jih dandanes na veliko uporablja1.
»OK, ni problema. Bomo vitamin D pač jemali v prehranskem dopolnilu, kajne?«
Vprašanje je, če je jemanje teh dopolnil res tako koristno, kot se zadnje čase prikazuje. Avtorji metaanalize iz leta 2013 (objavljene v priznani medicinski reviji The Lancet) trdijo, da jemanje prehranskih dopolnil z vitaminom D nima praktično nobenih koristi pri sicer zdravih posameznikih2. Prav tako v preglednem članku in študiji iz leta 2019, v kateri je 25.871 preiskovancev 5 let prejemalo 2000 IU vitamina D, vpliva na znižano pojavnost določenih vrst raka ali srčno-žilnih bolezni niso uspeli dokazati3,4. Še ena metaanaliza iz leta 2018 pravi, da prehranska dopolnila z vitaminom D nimajo klinično pomembnega efekta na mineralno kostno gostoto – torej jih je skoraj nesmiselno uporabljati pri ohranjanju oz. izboljšanju zdravja mišično-skeletnega sistema5.
Po drugi strani pa imamo veliko literature, ki kaže na njihove pozitivne učinke: metaanaliza iz leta 2019 je potrdila vlogo dopolnil z vitaminom D pri zmanjšanju pojavnosti akutnih okužb dihal6. Prav tako je dodajanje vitamina D koristno pri pacientih z multiplo sklerozo in depresijo7,8, vpliv pa vidimo tudi pri zmanjšanju tveganja za pojavnost diabetesa tipa 29. Sama jemljem vitamin D že tri leta in v tem času opažam boljšo imunsko odpornost oz. manjšo dovzetnost za okužbe.
Ali sem trdno prepričana v koristne učinke dolgotrajnega jemanja teh dopolnil, ko pride do njihovega vpliva na (z zdravjem povezano) kakovost mojega življenja?
Ne.
Dejstvo je, da je pomanjkanje vitamina D globalni problem – nizke vrednosti povezujejo z rakavimi obolenji, nižjo imunsko odpornostjo, demenco, osteoporozo in depresijo.
Ostaja še zadnje vprašanje: ali je sinteza tega izredno pomembnega vitamina edini pozitivni efekt sonca?
Ne.
V zadnjih letih lahko zasledimo vse več študij o učinkih sončnih žarkov, neodvisnih od vitamina D - od vpliva na srčno-žilna obolenja in mentalno zdravje do imunomodulacije in tvorbe dušikovega oksida (ki vpliva na nižanje visokega krvnega pritiska), serotonina ter melatonina10. Avtorji teh študij pravijo, da prehranska dopolnila z vitaminom D niso dovolj učinkovita zamenjava za zadostno izpostavljenost veliki rumeni krogli in da je izogibanje soncu postalo velik zdravstveni problem, ki zahteva spremembo sedanjega vedenja11,12.
Soncu v prid govorijo tudi rezultati 20 let trajajoče študije iz leta 2016, kjer so preiskovali stopnje umrljivosti pri ženskah na Švedskem (kjer je sicer večino leta povprečen UV indeks nizek) – po besedah avtorjev je »Izogibanje izpostavljenosti soncu podoben faktor tveganja kot kajenje – če govorimo o pričakovani življenjski dobi.« Dejstvo je, da so imele ženske, ki so bile veliko na soncu, večje tveganje za pojavnost kožnega raka v primerjavi s tistimi, ki so se soncu izogibale. So imele pa tiste, ki so se soncu izogibale, višjo stopnjo umrljivosti in večje tveganje za pojavnost srčno-žilnih bolezni13 – ki vsako leto ubijejo veliko več ljudi kot kožni rak, s katerim nas konstantno strašijo.
Pri tem se moramo zavedati, da obstajajo tri glavne vrste kožnega raka, in da sta tako skvamoznocelični kot tudi bazalnocelični karcinom redko smrtna. Melanom, tretja in tudi najbolj nevarna vrsta (ki predstavlja samo 1% primerov kožnega raka14), pa največkrat nastane kot posledica občasnega, prekomernega izpostavljanja soncu in sončnih opeklin (še posebej, če je do teh prišlo v otroštvu oz. mladostništvu).
Kakšna je 5-letna relativna stopnja preživetja pri melanomu?
92%.
Na tej točki moram poudariti, da nikakor ne namigujem na to, da se raje cvrite na soncu in tvegajte nastanek kožnega raka kot visok pritisk. Prav tako nočem minimalizirati nevarnosti melanoma, katerega incidenca v zadnjih desetletjih strmo narašča. Moja poanta je bila prikazati tudi drugo plat zgodbe, ki je zadnje čase nikjer ne zasledim.
Čemu torej v poplavi informacij verjeti in kako se, ko pride do UV žarkov, obnašati?
Moramo biti pri izpostavljanju soncu previdni? Ja.
Je tanka meja med zadostno in prekomerno izpostavljenostjo? Ja.
Je sonce naš neizpodbitni smrtni sovražnik, pred katerim se morate skriti pod skalo? Se morate v paničnem strahu pred njim vsakodnevno utapljati v SPF kremah?
Če nimate Xeroderme pigmentosum, ne.
Do naslednjič, S.
1. The effect of sunscreen on vitamin D: a review. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30945275/
2. Vitamin D status and ill health: a systematic review. Dostopno na: https://www.thelancet.com/journals/landia/article/PIIS2213-8587(13)70165-7/fulltext
3. Vitamin D and Calcium Supplements: Helpful, Harmful, or Neutral for Cardiovascular Risk? Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6822648/
4. Vitamin D Supplements and Prevention of Cancer and Cardiovascular Disease. Dostopno na: https://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMoa1809944
5. Effects of vitamin D supplementation on musculoskeletal health: a systematic review, meta-analysis, and trial sequential analysis. Dostopno na: https://www.thelancet.com/journals/landia/article/PIIS2213-8587(18)30265-1/fulltext
6. Vitamin D supplementation to prevent acute respiratory infections: individual participant data meta-analysis. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30675873/
7. Vitamin D and Multiple Sclerosis: A Comprehensive Review. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5990512/
8. Effect of vitamin D supplementation on depression in elderly patients: A randomized clinical trial. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30316534/
9. Effect of Vitamin D Supplementation on the Incidence of Diabetes Mellitus. Dostopno na: https://academic.oup.com/jcem/article-abstract/105/8/2857/5850844?redirectedFrom=fulltext
10. Regular sun exposure benefits health. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27876126/
11. The risks and benefits of sun exposure. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5129901/
12. Insufficient Sun Exposure Has Become a Real Public Health Problem. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32668607/
13. Avoidance of sun exposure as a risk factor for major causes of death: a competing risk analysis of the Melanoma in Southern Sweden cohort. Dostopno na: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/joim.12496
14. Key Statistics for Melanoma Skin Cancer. Dostopno na: https://www.cancer.org/cancer/melanoma-skin-cancer/about/key-statistics.html